ESENSKA POSLANICA MIRU
(1) Rodili ste se iz Matere Zemlje; spoštujte njene zakone, da ne boste zboleli.
1 K Jezusu so prišli bolni in pohabljeni ter ga vprašali: "Če vse veš, potem nam povej, zakaj moramo trpeti vse te boleče nadloge?
2 Zakaj nismo taki kot drugi ljudje? Ozdravi nas, učitelj, da bomo tudi mi močni in nam ne bo treba še naprej prenašati naše bede.
3 Vemo, da imaš v sebi moč, da pozdraviš vse bolezni. Reši nas hudobnega duha in vseh njegovih hudih trpinčenj. Mojster, usmili se nas!"
4 Jezus je odgovoril: "Blaženi ste, ker ste lačni resnice, kajti nasitil vas bom s kruhom modrosti.
5 Blaženi ste, ker trkate, kajti odprl vam bom vrata življenja.
6 Blaženi ste, ker se hočete rešiti moči hudobnega duha, zakaj vodil vas bom v angelsko kraljestvo naše Matere, kamor satanske moči ne sežejo."
7 Vprašali so ga polni začudenja: "Kje je naša Mati in kdo so njeni angeli? Kje je njeno kraljestvo?"
8 "Vaša Mati je v vas in vi ste v njej.
9 Ona vas je rodila; darovala vam je življenje. Dala vam je vaše telo, ki ga boste nekega dne vrnili njej.
10 Blaženi ste, ker jo boste spoznali, če boste sprejeli njene angele in izpolnjevali njene zakone.
11 Resnično, povem vam, tisti, ki bo tako ravnal, ne bo nikoli zbolel, kajti moč vaše Matere je nad vsem. Ona uniči hudobnega duha in njegovo kraljestvo in vlada nad vsemi vašimi telesi, kakor tudi nad vsem, kar živi.
12 Kri, ki se pretaka v nas, se je rodila iz krvi naše Matere Zemlje. Njena kri pada iz oblakov, privre iz naročja Zemlje, žubori v gorskih potokih, se mogočno razliva v rekah prek ravnin, spi v jezerskih kotanjah, silovito besni v viharnih morjih.
13 Zrak, ki ga dihamo, prihaja iz diha naše Matere Zemlje. Njen dih se modri od nebesnih višav, vrši okrog gorskih vrhov, šelesti v listju gozdov, valovi čez žitna polja, drema v globokih dolinah, puhteče žari v puščavah.
14 Trdnost naših kosti se je rodila iz kosti naše Matere Zemlje - iz skalovja in kamenja, ki se golo dviga proti nebesnim višavam na vrhovih gora; kot velikani spi na gorskih pobočjih, kot sohe stoji v puščavah in skrito čemi v globinah Zemlje.
15 Nežnost našega mesa se je rodila iz mesa naše Matere Zemlje; njeno meso zori rumeno in rdeče v sadežih dreves in nas hrani iz njivskih brazd.
16 Naše drobovje se je rodilo iz drobovja naše Matere Zemlje; prav kot nevidne globine Zemlje je skrito našim očem.
17 Luč naših oči, sluh naših ušes - oboje se je rodilo iz barv in zvenov naše Matere Zemlje; obdajata nas od vsepovsod, kakor morski valovi obdajajo ribo, kakor zračni tokovi obdajajo ptico.
18 Resnično, povem vam, človek je otrok Matere Zemlje, od nje je dobil celo svoje telo, prav kakor ga dobi novorojeno dete iz telesa svoje matere.
19 Resnično povem vam, s svojo Materjo Zemljo ste eno, ona je v vas in vi ste v njej. Iz nje ste se rodili, v njej živite in k njej se boste spet vrnili.
20 Zato spoštujte njene zakone, kajti nihče ne more dolgo živeti ne biti srečen, če ne spoštuje svoje Matere in ne upošteva njenih zapovedi.
21 Kajti njen dih je vaš dih, njena kri je vaša kri, njeno okostje je vaše okostje, njeno meso je vaše meso, njeno drobovje je vaše drobovje, njene oči in ušesa so vaše oči in ušesa.
22 Resnično, povem vam, če boste zanemarili le enega teh zakonov, če boste poškodovali le enega teh udov svojega telesa, boste neizprosno izpostavljeni eni ali drugi mučni bolezni, da bo jok in škripanje z zobmi. Povem vam, če ne boste sledili zakonom svoje Matere, nikakor ne morete uteči smrti.
23 Tisti pa, ki bo voljan slediti zakonom svoje Matere, do tega bo voljna tudi Mati; pozdravila bo vse njegove tegobe in nikoli več ne bo bolan. Dala mu bo dolgo življenje in ga varovala pred vsemi nadlogami, pred ognjem, pred vodo, pred ugrizom strupenih kač.
24 Kajti vaša Mati vas je rodila in ona ohranja življenje v vas. Dala vam je telo iz svojega telesa, torej ga lahko ozdravi le ona.
25 Blažen tisti, ki ljubi svojo Mater in mirno leži na njenih prsih. Kajti Mati vas ljubi celo tedaj, ko se odvrnete od nje. Koliko bolj vas bo ljubila, če boste našli k njej nazaj!
26 Resnično, povem vam, njena ljubezen je zelo velika, večja od najvišjih gora in globlja od vseh globočin morja.
27 Tistih, ki jo ljubijo, nikoli ne zapusti. Kakor koklja čuva svoje piščance, kakor levinja svoje mladičke, kot mati svoje novorojeno dete, tako tudi Mati Zemlja ščiti sina človekovega pred vsemi nevarnostmi in zlom.
(2) Vir vsega zla, ki preži v telesu vsakega sina človekovega.
1 "Kajti resnično, povem vam, nešteto zlega in nevarnosti preži na sina človekovega.
2 Belcebub, knez vseh zlih duhov, vir vsega zla, preži v telesu vsakega sina človekovega.
3 On je vir smrti, gospodar vseh nadlog, ki v dopadljivi preobleki skuša zapeljati sina človekovega.
4 Obljublja bogastvo, moč in prelestne palače, oblačila iz zlata in srebra, številno služinčad, obilico vseh reči,
5 obljublja ugled in slavo, čutne užitke in blagostanje, razsipno obložene mize in napolnjene kozarce, razuzdano življenje, lenarjenje brezdelnih dni. In vsakogar zapeljuje s tistim, po čemer njegovo srce najbolj hrepeni.
6 In tistega dne, ko sinovi človekovi postanejo sužnji vseh teh nečimrnosti in gnusob, jim kot plačilo zase iztrga vse, kar jim je dala Mati Zemlja v tolikšni obilici.
7 Vzame jim njihov dih, njihovo kri, njihove kosti, njihovo meso, njihovo drobovje, njihove oči in ušesa.
8 In dih sina človekovega postane plitek in dušljiv, boleč in zaudarjajoč, kakor je dih nečistih živali.
9 Njegova kri postane gosta in smrdljiva kakor močvirska voda; sesiri se in počrni kot noč smrti.
10 In njegove kosti postanejo trde in grčave, razkroje se in krušijo, kakor kamenje, ki odpada s pobočja.
11 In njegovo meso postane zamaščeno, puhlo in vodeno; gnije in trohni s krastami in turi, ki so gnusni.
12 In njegovo drobovje se napolni z ogabno umazanijo, z blatnimi potoki gnilobe in vanj se naselijo vojske gnusnih črvov.
13 Zameglijo se mu oči, dokler jih ne zagrne temna noč, njegova ušesa ogluše kot tišina v grobu.
14 Nazadnje bo begajoči sin človekov izgubil tudi svoje življenje; kajti ni upošteval zakonov svoje Matere, vrstil pa je bil greh za grehom.
15 Zaradi tega so mu vzeti vsi darovi njegove Matere Zemlje; dih, kri, kosti, meso, drobovje, oči, ušesa, za vsem tem pa še samo življenje, s katerim je Mati Zemlja obdarila njegovo telo.
16 Toda če zablodeli sin človekov svoje grehe obžaluje, če se jih osvobodi in se spet vrne k svoji Materi Zemlji, če izpolnjuje njene zakone in se odtegne satanovim močem, tako da se upre njegovim skušnjavam, tedaj ga bo njegova Mati Zemlja ponovno ljubeče sprejela in mu poslala svoje angele, da mu služijo.
17 Resnično, povem vam, če se sin človekov upre satanu, ki biva v njem, če ne streže več njegovi volji, bodo še v isti uri pri njem angeli njegove Matere, da mu služijo z vsemi svojimi močmi in ga tako osvobode satanove moči.
18 Kajti nihče ne more služiti dvema gospodarjema: ali služi Belcebubu in njegovim zlim duhovom ali pa Materi Zemlji in njenim angelom - služi ali smrti ali življenju.
19 Resnično, povem vam, blažen je, kdor izpolnjuje zakone življenja in ne ubira poti smrti, zakaj v njem se bodo moči življenja močno okrepile in izognil se bo objemu smrti".
3) Ne v vaših spisih, v vsem, kar živi, je zapisan Zakon.
1 Vsi, ki so bili zbrani okrog njega, so poslušali njegove besede z začudenjem; kajti iz njih je vela moč in učil je povsem drugače kot duhovniki in pismouki.
2 In čeprav je bilo sonce že zašlo, se niso vrnili na svoje domove.
3 Posedli so okrog Jezusa in ga vprašali: "Učitelj, kateri so zakoni življenja? Ostani še malo z nami in nas pouči. Radi bi slišali tvoj nauk, da bomo znali ubirati zakonita pota."
4 Jezus je sedel v njihovo sredo in rekel: "Resnično, povem vam, nihče ne more biti srečen, če ne izpolnjuje Zakona."
5 Oni pa so odgovorili: "Izpolnjujemo zapovedi, ki nam jih je dal Mojzes, naš zakonodajalec, in kakor so zapisani v naših svetih spisih."
6 Jezus je odvrnil: "Ne iščite Zakona v svojih svetih spisih, kajti življenje je zakon, Pismo samo je mrtvo.
7 Resnično, povem vam, Mojzes ni prejel od Boga zapisanih zakonov, temveč živo besedo.
8 Zakon je živa beseda živega Boga, dana živim prerokom za žive ljudi.
9 V vsem, kar živi, je zapisan zakon. Našli ga boste v travi, drevesu in reki, v gorah, pticah na nebu in v ribah jezer in morij - toda iščite ga predvsem v sebi.
10 Kajti resnično, povem vam, vse, čemur je vdahnjeno življenje, je Bogu bliže kot Pismo, ki je brez življenja.
11 Bog je ustvaril življenje in vse, kar živi, da bi po večno živi besedi človeka učilo zakonov resničnega božanstva.
12 Bog ni zapisal zakonov na strani vaših knjig, temveč v vaša srca in v vašega duha.
13 Zapisani so v vašem dihu, vaši krvi, vaših kosteh, vašem mesu, vašem drobovju, vaših očeh in ušesih in v vsakem najmanjšem delčku vašega telesa.
14 Nenehno so prisotni v zraku, v vodi, zemlji, rastlinah, v sončnih žarkih, v globočinah in na višavah.
15 Vse stvari vam prigovarjajo, da bi razumeli besedo in voljo živega Boga.
16 Toda vi žal zapirate svoje oči, da bi ne videli, in svoja ušesa, da bi ne slišali.
17 Resnično, povem vam, Sveto pismo je delo človeka,
18 toda življenje in vsi njegovi gostje so božje delo.
19 Čemu ne poslušate božje besede, ki je zapisana v njegovih delih?
20 Čemu preučujete spise, katerih črke so mrtve in ki so delo človeških rok?"
21 "Kako bi mogli brati Gospodove zakone, če ne iz svetih spisov? Kje so torej zapisani? Preberi nam jih od tam, kjer jih vidiš, kajti mi ne poznamo nobenih drugih spisov kot tiste, ki smo jih podedovali od svojih očetov. Pouči nas o zakonih, o katerih nam pripoveduješ, da jih slišimo."
22 Jezus je rekel: "Ne razumete besed življenja, ker bivate v smrti. Tema zamegljuje vaše oči, in vaša ušesa je udarila gluhota.
23 Kajti povem vam, nič vam ne koristi, če pridno prebirate svoje mrtve spise, medtem ko s svojimi deli zanikate tistega, ki vam jih je dal.
24 Resnično, povem vam, v vašem početju ni ne Boga ne njegovih zakonov.
25 Ni jih ne v požrešnosti in pijančevanju ne v razuzdanem življenju in poželjivosti, niti v hlastanju za bogastvom ali v mržnji do vaših sovražnikov. Zakaj vse to je daleč od resničnega Boga in njegovih angelov; vse to prihaja iz kraljestva teme, od kneza vsega zla.
26 In vse te reči nosite v sebi; beseda in božja moč ne moreta do vas, saj vse vaše zlo in vsa vaša gnusoba prebiva v vašem telesu in v vašem duhu.
27 Če hočete, da vas bo presevala beseda in v vas vstopila moč živega Boga, ne mažite in ne omadežujte svojega telesa ne svojega duha; zakaj telo je svetišče duha in duh je svetišče Boga.
28 Očistite torej svetišče, da bo Gospod lahko prebival v njem, da bo lahko imel v vas svoj prostor, dostojen njega.
29 Umaknite se pred vsemi skušnjavami svojega telesa in duha, ki prihajajo od satana, v svobodno zavetje nebes.
(4) Prenovite se: očistite se s postom - in pomagali vam bodo angeli zraka, vode in sonca.
1 "Prenovite se in postite se; kajti resnično, povem vam, satana in njegovih zlih dejstev se lahko znebite le s postom in molitvijo.
2 Pojdite in postite se na samem in ne dovolite nikomur, da bi videl vaše postenje. Živi Bog ga bo videl in velika bo vaša "nagrada.
3 Postite se tako dolgo, dokler vas Belcebub z vsemi svojimi zlemi duhovi ne zapusti in dokler ne pridejo vsi angeli naše Matere Zemlje in vam služijo.
4 Kajti resnično, povem vam, če se ne boste postili, ne boste nikoli osvobojeni satanove moči in bolezni, ki prihajajo od njega.
5 Postite se in goreče molite z vsem srcem, da bi od živega Boga dobili moč za svoje ozdravljenje.
6 Medtem ko se postite, se izogibajte sinov človekovih, iščite družbo angelov naše Matere Zemlje, kajti kdor išče, bo našel.
7 Poiščite sveži zrak gozdov in polj, kajti na takšnem kraju boste našli angela zraka.
8 Sezujte se in slecite obleko ter dovolite angelu zraka, da objame vse vaše telo.
9 Nato dihajte, počasi in globoko, da vas bo angel zraka lahko prevel od znotraj.
10 Resnično, povem vam, angel zraka bo izprašil iz vašega telesa vse nečistosti, ki so ga umazale od zunaj in od znotraj.
11 Tako bo vse smrdeče in nečisto odšlo iz vas, kakor dim ognja, ki se vije navzgor in izgubi v morju zraka.
12 Kajti resnično, povem vam, svet je angel zraka, očisti vse, kar je umazano in v dehtečo dišavo pretvori vse, kar zaudarja.
13 Nihče ne more pred božje obličje, če mu tega angel zraka ni dovoli.
14 Resnično, vse mora biti prenovljeno z zrakom in resnico, kajti vaša telesa dihajo zrak Matere Zemlje in vaš duh diha resnico nebeškega Očeta.
15 Potem poiščite angela vode.
16 Sezujte čevlje in odložite svojo obleko in dovolite angelu vode, da objame vse vaše telo.
17 Popolnoma se predajte njegovim objemajočim rokam in kolikokrat boste s svojim dihom vzvalovili zrak, tolikokrat boste vzvalovili s svojim telesom tudi vodo.
18 Resnično, povem vam, angel vode bo odplaknil iz vašega telesa vse nečistosti, ki so ga umazale od zunaj in od znotraj. In vse nečisto ali zaudarjajoče bo odteklo daleč od vas, kakor odplavi umazanijo iz oblačil, ko jih operemo v reki in se izgubi v njenem toku.
19 Resnično, povem vam, svet je angel vode, ki očisti vse, kar je umazano in vse zaudarjajoče pretvori v sladko dišavo.
20 Nihče ne more pred božje obličje, če mu tega angel vode ne dovoli.
21 Resnično, vse mora biti prenovljeno z vodo in resnico, kajti vaša telesa se kopajo v reki zemeljskega življenja in vaš duh se koplje v reki večnega življenja; kajti svojo kri ste prejeli od Matere Zemlje in resnico od nebeškega Očeta.
22 Ne mislite, da zadostuje, če angel vode objame samo vašo zunanjost. Resnično, povem vam, vaše notranje umazanije je še več kot zunanje. Kdor se očisti le zunaj, znotraj pa ostane umazan, je kot grob, ki je na zunaj lepo prepleskan, znotraj pa poln grozotne umazanije in gnusob.
23 Tako vam povem, resnično, dopustite angelu vode, da vas krsti tudi znotraj, da vas osvobodi vseh minulih grehov, da bo tudi notranjost vašega telesa tako čista kot pršeča pena potoka, ki se poigrava v soncu.
24 Poiščite torej večjo bučo plazilko s steblom, dolgim za višino moža. Otrebite njeno vsebino in napolnite jo z rečno vodo, ki ste jo prej segreli na soncu. Obesite jo na vejo kakega drevesa in spustite se na kolena pred angelom vode; vstavite konec stebla v zadnjik, da se bo voda lahko prelila v vse vaše drobovje.
25 Klečite tako na zemlji pred angelom vode, in molite k živemu Bogu, da bi vam odpustil vse minule grehe, angela vode pa prosite, da vas osvobodi vse umazanije in vseh bolezni.
26 Potem pa spustite vodo iz svojega telesa, da odnese vso umazanijo in satanov smrad. In videli boste na lastne oči in duhali z lastnim nosom gnusobe in umazanije, ki so onečistile svetišče vašega telesa, in prav tako grehe, ki so bivali v vašem telesu in vas na vse mogoče načine trpinčili z bolečinami.
27 Resnično, povem vam, notranji krst z vodo vas bo rešil vsega tega zla.
28 Ponavljajte ta krst vsak dan svojega postenja, dokler ne boste videli, da je voda, ki priteče iz vas, tako čista kot pena žuborečega potoka. Nato pojdite in se potopite v tekočo reko; v njej se v objemu angela vode zahvalite živemu Bogu, ki vas je odrešil vaših grehov.
29 Ta sveti krst z angelom vode pomeni ponovno rojstvo v novo življenje.
30 Kajti potem bodo vaše oči videle in vaša ušesa slišala.
31 Po tem krstu ne grešite več, da bosta angela zraka in vode lahko večno prebivala v vas in vam služila.
32 Če pa bodo v vas še ostale sledi vaših minulih grehov in nečistosti poiščite angela sončne svetlobe.
33 Sezujte čevlje in odložite obleko ter dovolite angelu sončne svetlobe, da objame vaše telo.
34 Dihajte z dolgimi in globokimi vdihljaji, da bo angel sončne svetlobe lahko zavel v vas. Izgnal bo iz vas vse smrdljivo in nečisto, kar vas je onečastilo od zunaj in od znotraj.
35 In vse smrdljivo in umazano bo pregnano iz vas, kakor blišč vzhajajočega sonca prežene temino noči.
36 Kajti resnično, povem vam, svet je angel sončne svetlobe, očisti vso umazanijo in smrad v dišečo vonjavo.
37 Nihče ne more pred božje obličje, če mu tega ne dovoli angel sončne svetlobe.
38 Resnično, vsakdo se mora preroditi s sončno svetlobo in resnico, kajti vaše telo ogrevajo sončni žarki vaše Matere Zemlje in vaš duh sončni žarki resnice nebeškega Očeta.
39 Angeli zraka, vode in sončne svetlobe so bratje;
40 dani so bili sinu človekovemu, da mu služijo in da sme vedno poklicati enega ali drugega.
41 Prav tako svet je njihov objem. So nerazdružljivi otroci Matere Zemlje, zatorej ne razdvajaj tistega, kar sta združila Nebo in Zemlja.
42 Naj vas ti trije angelski bratje vsak dan objamejo in bivajo naj z vami ves čas postenja.
43 Kajti resnično, povem vam, moč satanovih zlotvorov, vsi grehi in nečistosti bodo nemudoma zapustili vaše telo, če ga objamejo ti trije angeli.
44 Kakor pobegnejo tatovi iz zapuščene hiše, ko se gospodar vrne - eden skozi vrata, drugi skozi okno in tretji čez streho - tako bodo pobegnili tudi iz templja vašega telesa vsi zli duhovi, vsi minuli grehi, vse nečistosti in bolezni.
45 Ko angeli vaše Matere Zemlje osvoje vaša telesa v toliki meri, da v njem spet lahko zavladajo gospodarji templja, ga bodo vsi nagnusni vonji v naglici zapustili; bodisi z dihanjem ali skozi kožo, z okuženo vodo skozi vaša usta ali kožo, prek zadnjika ali spolovil.
46 In vse to boste videli na svoje oči in zaduhali s svojim nosom ter otipali s svojimi prsti.
47 Ko bodo vsi grehi in nečistosti odšli daleč od vas, bo vaša kri postala tako čista kot je kri naše Matere Zemlje, kakor igriva rečna pena v sončni svetlobi.
48 In vaš dih bo postal tako čist kot je dih dehtečih cvetlic.
49 Vaše meso bo postalo čisto kot meso sadja, ki rdeči med listjem na drevesu.
50 Luč vašega očesa pa bo tako jasna in sijoča kot blišč sonca v modrini neba.
51 In tedaj vam bodo služili vsi angeli vaše Matere Zemlje.
52 Vaš dih, vaša kri, vaše meso bodo spet eno z dihom, s krvjo in mesom vaše Matere Zemlje in tedaj bo tudi vaš duh spet lahko postal eno z duhom vašega nebeškega Očeta.
53 Kajti resnično, povem vam, nihče ne more drugače do nebeškega Očeta kakor po Materi Zemlji -
54 tako kot nobeno novorojeno dete ne more razumeti poučevanja svojega očeta, dokler ga mati doji, kopa in nežno neguje, dokler ga daje spat v zibelko, potem ko ga je nahranila -
55 kajti dokler je otrok še majhen, je njegovo mesto ob materi, ki jo mora ubogati.
56 Toda ko odraste, ga oče vzame s seboj na delo na polje in otrok se vrača k materi le ob uri kosila in večerje.
57 Tedaj ga uči oče, da bi postal vešč dela svojega očeta.
58 Ko pa oče uvidi, da je sin njegovo poučevanje razumel in da delo opravlja dobro, mu da vse svoje imetje, da bi pripadalo ljubljenemu sinu in bi le-ta lahko nadaljeval njegovo delo.
59 Resnično, povem vam, blažen je sin, ki spoštuje nasvete svoje matere in se vede v skladu z njimi. Toda stokrat bolj blažen je tisti sin, ki sprejme nasvete svojega očeta in se vede v skladu z njimi; kajti rečeno vam je bilo: "Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel in ti bo dobro na zemlji."
(5) Spoznajte svoje pravo sorodstvo, potem bo na Zemlji nebeško.
1 "Jaz pa vam pravim, sinovi človekovi, spoštujte svojo Mater Zemljo in izpolnjujte vse njene zakone, da boste dolgo živeli na tej zemlji,
2 in spoštujte svojega nebeškega Očeta, da boste lahko podedovali večno življenje na nebu.
3 Zakaj nebeški Oče je stokrat večji od vseh očetov po semenu in krvi; Mati Zemlja pa je največja vseh mater po mesu.
4 V očeh nebeškega Očeta in njegove Matere Zemlje pa je sin človekov še mnogo ljubši kot more biti v očeh svojega očeta po semenu in krvi in v očeh svoje matere po mesu.
5 In neskončno večje vrednosti je tudi dediščina vašega nebeškega Očeta in vaše Matere Zemlje: kraljestvo življenja, tako zemeljsko kot nebeško - najljubša dediščina od vseh, ki bi jih mogli zapustiti očetje po semenu in krvi in matere po mesu.
6 Vaši pravi bratje so tisti, ki izvršujejo voljo svojega nebeškega Očeta in svoje Matere Zemlje, in ne vaši bratje po krvi.
7 Resnično, povem vam, vaši pravi bratje, bratje po izvrševanju volje nebeškega Očeta in Matere Zemlje, vas bodo ljubili tisočkrat bolj kot vaši bratje po krvi.
8 Kajti od dni Kajna in Abela, ko sta brata po krvi prekršila božjo voljo, resničnega bratstva po krvi ni več, bratje se vedejo do bratov kot tujci.
9 Zatorej vam pravim, ljubite svoje brate po volji Boga tisočkrat bolj kot svoje brate po krvi.
10 Kajti vaš nebeški Oče je ljubezen,
kajti vaša Mati Zemlja je ljubezen,
kajti sin človekov je ljubezen.
11 Z ljubeznijo postanejo nebeški Oče in Mati Zemlja ter sin človekov eno. Kajti duh sina človekovega je bil ustvarjen iz duha nebeškega Očeta in iz telesa Matere Zemlje.
12 Postanite torej popolni kot je popoln duh vašega nebeškega Očeta in je popolno telo vaše Matere Zemlje.
13 Ljubite svojega nebeškega Očeta tako, kot on ljubi vašega duha.
14 Ljubite svojo Mater Zemljo tako, kot ona ljubi vaše telo.
15 Ljubite svoje brate tako, kakor jih ljubita nebeški Oče in Mati Zemlja.
16 Potem vam bo Oče dal svojega svetega duha in vaša Mati Zemlja vam bo dala svoje sveto telo.
17 Takrat bodo sinovi človekovi kot pravi bratje dajali ljubezen drug drugemu, kakor jo bodo prejemali od svojega nebeškega Očeta in svoje Matere Zemlje;
18 in postali bodo drug drugemu tolažniki.
19 Šele takrat bo izginilo z zemlje vse zlo in vse žalosti, tedaj bosta na zemlji vladala ljubezen in veselje.
20 Takrat bo zemlja kakor nebesa in prišlo bo božje kraljestvo.
21 In takrat bo prišel sin človekov v vsej svoji slavi, da prevzame svojo dediščino: božje kraljestvo;
22 otroci človekovi pa bodo deležni svojega dela dediščine - božjega kraljestva.
23 Kajti človekovi otroci bodo živeli v nebeškemu Očetu in v Materi Zemlji in onadva v njih.
24 In tedaj, s prihodom božjega kraljestva, bo prišel konec vseh časov. Kajti v nebeškem kraljestvu bo dala ljubezen nebeškega Očeta vsemu življenju večnost, zakaj ljubezen je večna. Ljubezen je močnejša od smrti.
25 Ko bi le govoril z jezikom ljudi in angelov, pa bi ne imel ljubezni, bi bil kot doneča pločevina ali zveneči kraguljček.
26 Ko bi pripovedoval o prihodnosti in čeprav bi poznal vse skrivnosti in vso modrost, čeprav bi imel vero, silno kot vihar, ki ruva gore iz njihovega podnožja, a bi ne imel ljubezni, bi ne bil nič.
27 In celo, ko bi razdelil vse svoje imetje med revne, da jih nahranim, ko bi jim razdal ves ogenj, kar sem ga dobil od svojega Očeta, pa bi ne imel ljubezni, mi vse to ne bi nič koristilo.
29 Ljubezen ni niti groba niti sebična; do jeze drugih je strpna, ne razmišlja o ničemer zlobnem,
30 nobena nepravičnost je ne veseli, raduje se pravičnosti.
31 Ljubezen vse ohranja, vse verjame, v vse veruje, vse prenese, ljubezen se nikoli ne iztroši.
32 Toda jeziki bodo obmolknili in znanje bo prešlo, kajti poznamo le delčke resnice in delčke zmot.
33 Toda ko bo prišla polna popolnost, bo vse nepopolno prešlo.
34 Ko je človek še otrok, govori kot otrok, razume kot otrok in razmišlja kot otrok,
35 ko pa odraste, opusti vse otročje.
36 Danes vidimo le skozi temna očala in slišimo nejasne besede, ko pa bomo prišli pred božje obličje, naše spoznanje ne bo delno znanje, kajti On nas bo poučil o celoti.
37 V tem času pa nam ostane troje: vera, upanje in ljubezen; toda največja od njih je ljubezen."
(6) Izperite svojo gnojno notranjost in prerojeni boste.
1 "In danes vam govorim v živem jeziku živega Boga, po svetem duhu nebeškega Očeta.
2 Med vami še ni nikogar, ki bi mogel v celoti razumeti vse, o čemer vam pripovedujem.
3 Kdorkoli vam razlaga vaše stare spise, vam govori v mrtvem jeziku mrtvih ljudi, skozi svoje bolno in umrljivo telo. Zato ga lahko tudi vsi ljudje razumejo, kajti vsi ljudje so bolni in v smrti.
4 Nihče ne zazna svetlobe življenja. Slepci vodijo slepce po temnih stezah greha, bolezni in trpljenja in na koncu vsi padejo v jamo smrti.
5 Oče me je poslal k vam, da bi pred vami prižgal luč življenja. Luč razsvetljuje sebe in temo, toda tema pozna samo sebe in ne ve za svetlobo.
6 Še veliko stvari bi vam imel povedati, toda vi jih še ne morete sprejeti.
7 Kajti vaše oči so navajene na temo in polna luč nebeškega Očeta bi vas oslepila. Zato še ne morete razumeti vsega, kar vam pripovedujem o nebeškem očetu, ki me je poslal k vam.
8 Torej najprej sledite zakonom svoje Matere Zemlje, o katerih sem vam že govoril.
9 In ko bodo njeni angeli očistili in prenovili vaša telesa ter okrepili vaše oči, boste sposobni prenesti svetlobo svojega nebeškega Očeta.
10 Ko boste nekoč lahko brez mežikanja strmeli v bleščavo opoldanskega sonca, boste tudi sposobni gledati v žarno luč našega nebeškega Očeta, v luč, ki žari tisočkrat bolj sijoče kot tisočero sonc.
11 Toda kako bi gledali luč našega nebeškega Očeta, ko pa še svetlobe plamenečega sonca ne morete prenesti?
12 Verjemite mi, sonce je kot plamen sveče v primerjavi s soncem resnice našega nebeškega Očeta.
13 Zato ne imejte drugega kot vero, upanje in ljubezen. Resnično, povem vam, nagrada ne bo izostala.
14 Če verjamete v moje besede, verjamete v tistega, ki me je poslal, Vanj, ki je gospodar vsega, in ki je zmožen vsega.
15 Kajti kar je nemogoče za ljudi, je Bogu vse mogoče.
16 Če verujete v angele Matere Zemlje in izpolnjujete njene zakone, vas bo varovala vaša vera in ne boste nikoli zboleli.
17 Upajte tudi v ljubezen našega nebeškega Očeta, kajti kdor mu zaupa, ne bo nikoli razočaran in ne bo nikoli videl smrti.
18 Ljubite drug drugega, kajti Bog je ljubezen, in tedaj bodo njegovi angeli vedeli, da ubirate njegova pota. In vsi angeli bodo prišli pred vaše obličje in vam služili.
19 In satan se bo z vsemi svojimi grehi, boleznimi in nečistostmi odplazil iz vašega telesa.
20 Pojdite, ogibajte se svojih grehov, pokesajte se, krstite se, da boste ponovno rojeni in da ne boste več grešili."
21 Potem je Jezus vstal. Vsi drugi pa so obsedeli, kajti vsakogar se je dotaknila moč njegovih besed.
22 Tedaj so se razgrnili oblaki in pojavila se je polna luna in ogrnila Jezusa v svoj sij.
23 Nad njegovimi lasmi so zaprasketale iskrice; stal je sredi njih v mesečini kot bi lebdel v zraku.
24 Nihče se ni zganil, nobenega zvoka ni bilo slišati.
25 In nihče ni vedel, koliko časa je to trajalo, kajti čas se je bil ustavil.
26 Nato je Jezus razprl roke proti njim in rekel: "Mir z vami."
27 In v tem je odšel od njih kot bi dih vetra zavel nad zelenjem dreves.
28 Še dolgo potem so zbrani mirno sedeli, nato pa so se, v tišini, drug za drugim zdramili kot bi se prebudili iz dolgega sna. A nihče ni hotel oditi, kakor da bi jim besede tistega, ki je odšel od njih, še vedno zvenele v ušesih. Obsedeli so kot bi poslušali čudovito glasbo.
29 Naposled pa je nekdo skoraj plašno rekel: "Kako dobro je, da smo tukaj", nekdo drugi pa : "O, da bi bila ta noč večna", in spet drugi: "Ko bi le hotel vedno prebivati z nami!" - " V resnici je božji poslanec, kajti v naša srca je vsadil upanje."
30 In nihče ni hotel oditi domov, rekoč: "Ne grem domov, ker je tam vse mračno in brez veselja. Čemu naj bi šli domov, ko pa nas tam nihče ne ljubi?"
31 Tako so govorili med seboj, kajti vsi so bili bolj ali manj revni, hromi, slepi, pohabljeni, berači, brezdomci, zaničevani v svoji bedi, ki so jih le tu in tam za nekaj dni trpeli pod tujimi krovi.
32 Celo tisti, ki so imeli dom in družino, so rekli: "Tudi mi hočemo ostati z vami," kajti vsakdo je čutil, da so jih besede tistega, ki je odšel, z nevidnimi nitmi povezale med seboj.
33 In vsi so čutili, da so prerojeni. Čeprav so luno zagrnili oblaki, so videli pred seboj svet, poln svetlobe. V srcih teh mož so vzcveteli čudoviti cvetovi prelestne lepote: cvetlice radosti.
34 In ko so se na vzhodnem obzorju prikazali prvi sončni žarki, so vsi začutili, da sonce naznanja prihajajoče božje kraljestvo, in z obrazi, ožarjenimi od radosti, so se odpravili božjim angelom naproti.
35 In veliko nečistih in bolnih je sledilo Jezusovim besedam in odpravili so se na bregove tekočih rek.
36 Sezuli so se in slekli, postili so se in prepustili svoja telesa angelom zraka, vode in sončne svetlobe.
37 Angeli Matere Zemlje so jih objeli in se polastili njihovih teles zunaj in znotraj.
38 Vsak od njih je videl svoje zlo, vse svoje grehe in vse svoje nečistosti, kako ga v naglici zapuščajo.
39 Dih nekaterih je postal tako zaudarjajoč kot je tisti, ki zapušča drobovje. Nekateri so pljuvali in bruhali smrdljive izmečke iz svoje notranjosti.
40 Vse te nečistosti so se izlivale iz njihovih ust, pri nekaterih so odtekale skozi nos, pri nekaterih iz oči in ušes.
41 Mnogim med njimi je lil priskuten in ogaben pot iz vseh por njihove kože.
42 Na mnogih udih so se jim odpirali številni gnusni tvori, iz katerih je pritekala umazanija z ogabnim smradom; iz teles nekaterih bolnih se je obilno izlival seč, ki se je pri nekaterih tako posušil, da je bil gost in lepljiv kot čebelji med, pri drugih spet je postal skoraj rdeč ali črn ali tako trd kot rečni pesek.
43 Večini so bruhali iz drobovja vetrovi, smrdeči kot dih hudičev. Smrad, ki so ga razširjali, je bil tako nevzdržen, da ga nihče med njimi ni mogel prenašati.
44 In potem, ko so tako krstili sami sebe, je v njihova telesa vstopil angel vode; iz njih je izpral vse njihove gnusobe in nečistosti njihovih minulih grehov; kakor slap, ki se spušča z gore, so drle iz njihovih teles brezštevilne mehke in trde gnusnosti.
45 In tla, kamor so te odtekle, so bila onesnažena, smrad pa tako močan, da na tem mestu nihče ni imel obstanka.
46 In ti zli duhovi so zapustili njihovo drobovje v obliki neštevilnih črvov, ki so se zvijali v notranjih iztrebkih. Vili so se v onemogli jezi nad tem, da jih je angel vode tako izgnal iz drobovja sina človekovega.
47 Nato so se jih lotile moči angela sončnih žarkov in kmalu so v obupnem zvijanju zadnjič trznili pod njegovimi nogami.
48 In vsi so bili zgroženi, ko so videli to satanovo gnusobo, katere sta jih odrešila angela.
49 Zahvalili so se Bogu, ki jim je poslal svoje angele v njihovo odrešitev.
50 Med njimi je bilo nekaj takih, ki so trpeli strašne bolečine, ki jih niso hotele zapustiti. Ker niso vedeli, kaj naj store, so se odločili, da pošljejo enega izmed njih k Jezusu, kajti zelo so si želeli, da bi bil med njimi.
51 In prav ko sta se dva od njih odpravila na pot, da ga poiščeta, so zagledali Jezusa, kako se jim bliža po obrežju reke. In njihova srca sta zajela upanje in radost, ko jih je pozdravil: " Mir z vami."
52 Želeli so si ga bili povprašati po mnogočem, toda na svoje začudenje se niso domislili ničesar. Jezus pa jim je rekel: "Prišel sem, ker me potrebujete."
53 In eden od njih je zaklical: "Gospod, resnično te potrebujemo, da nas odrešiš naših bolečin!"
(7) Ne bodi izgubljeni sin, ravnaj gospodarno.
1 In Jezus jim je pripovedoval v prispodobah: "Ste kot tisti zapravljivi sin, ki je dolga leta jedel in pil in svoje dneve zapravljal v družbi s prijatelji v razuzdanosti in pohotnosti.
2 In vsak teden si je, ne da bi za to vedel njegov oče, nakopal nove dolgove ter izposojeno spet v nekaj dnevih zapravil.
3 Oderuhi so mu vedno znova posojali denar, kajti njegov oče je bil zelo bogat in je vedno potrpežljivo plačeval sinove dolgove.
4 Z blagimi besedami je opominjal svojega sina, vendar brez haska; sin ni nikoli poslušal svojega očeta, ki ga je zaman rotil, naj končno preneha z razuzdanim življenjem ter naj gre raje na polje nadzorovat delo njegovih služabnikov.
5 Sin mu je vsakič vse obljubil, samo če plača njegove tedanje dolgove; a naslednji dan je spet začel vse po starem.
6 Tako je sin živel svoje razvratno življenje več kot sedem let.
7 Končno pa je oče izgubil potrpljenje in oderuhom zavrnil plačilo sinovih dolgov.
8 Če bom kar naprej plačeval, ne bo nikoli konca grehov mojega sina, si je rekel.
9 Oderuhi pa so bili tako besni, ker so bili prevarani, da so zasužnjili sina, da bi jim s trdim delom povrnil denar, ki si ga je bil sposodil od njih.
10 Od tedaj je bilo njegovih požrtij, popivanja in izgredov konec.
11 Od jutra do večera je v potu svojega obraza zalival polja; vsi njegovi udje so ga boleli, ker takega dela ni bil vajen.
12 In živel je od suhega kruha, ki ga ni imel pomočiti v kaj drugega kot v svoje solze. Ko je tako zelo trpel zaradi vročine in utrujenosti tri dni, je rekel svojemu gospodarju: "Ne morem več delati, boli me vse telo. Koliko časa me boš še mučil?"
13 "Do dne, ko mi boš z delom svojih rok poplačal vse svoje dolgove - ko bo minilo sedem let, boš spet prost."
14 Obupan in v joku je sin odgovoril: "Več kot sedem dni nikakor ne bi mogel zdržati, usmilite se me, kajti vsi udje mi gorijo in me bole."
15 Zlobni upnik pa je zavpil nanj: "Kar nazaj na delo! Če si lahko sedem let vsak dan in vsako noč zapravil v razvratnosti, boš sedaj moral delati sedem let. Nič ti ne bom oprostil, dokler mi ne odplačaš vseh dolgov do zadnjega beliča!"
16 In sin, čegar telo je bilo izmučeno od bolečin, se je ves obupan vrnil na polje, da bi nadaljeval z delom.
17 Od utrujenosti in bolečin je komaj še stal na svojih nogah, ko je prišel sedmi dan (sabat) in na poljih ni delal nihče.
18 Tedaj je zbral še preostanke svojih moči in se opotekel do hiše svojega očeta.
19 Tam se mu je vrgel pred noge in rekel: "Oče, še tokrat mi verjemi in odpusti mi vse, kar sem ti prizadejal. Prisegam ti, da ne bom nikoli več živel razuzdano in da ti bom v vsem poslušen sin.Osvobodi me iz rok mojih mučiteljev. Oče, poglej moje razbolele ude in ne zapri svojega srca pred menoj."
20 Tedaj so se očetu zarosile oči, vzel je svojega sina v naročje in mu rekel: "Bodiva vesela, kajti danes mi je dana velika radost. Spet sem našel svojega ljubljenega sina, ki se je bil izgubil."
21 In odel ga je v izbrana oblačila in slovesno sta praznovala ves dan.
22 Naslednje jutro je dal sinu mošnjo srebra, da bi plačal svojim upnikom vse, kar jim je bil dolžan.
23 Ko se je sin vrnil, mu je rekel: "Sin moj, ali vidiš, kako lahko si je v sedmih letih razuzdanega življenja nakopati dolgove, in kako neznansko težko, če moraš zanje sedem let trdo delati?"
24 "Oče, trdo je že to, če jih je treba odslužiti le v sedmih dneh."
25 In njegov oče ga je opomnil: "Tokrat naj ti bo še dovoljeno, da svoje dolgove odplačaš v sedmih dneh - ostalo naj ti bo odpuščeno.
26 Toda pazi, da si poslej ne boš nakopal nobenega dolga več. Kajti resnično, ti povem, da ti nihče razen tvojega očeta ne odpusti tvojih dolgov, ker si njegov sin. Pri vseh drugih bi moral trdo delati sedem let, tako kot je zapisano v naših zakonih."
27 "Oče moj, od današnjega dne bom tvoj ubogljivi in ljubeči sin; ne bom več zašel v dolgove, ker sem se naučil, kako težko jih je odplačati."
28 Tedaj se je podal na očetova polja in vsak dan nadziral delo njegovih delavcev in nikoli jim ni dovolil pretrdega dela, kajti spominjal se je časov svojega garanja.
29 Minevala so leta; zahvaljujoč delu sinovih rok je očetovo premoženje vse bolj raslo, kajti oče je bil njegovo delo blagoslovil.
30 In malo po malo je očetu desetero povrnil, kar je bil zapravil v sedmih letih.
31 Ko je oče videl, da njegov sin dobro vodi njegove služabnike in posest, mu je dajal: "Sin moj, vidim, da je moja posest v dobrih rokah. Dam ti vso svojo živino, svojo hišo, svojo zemljo in svoje zaklade. To naj bo tvoja dediščina, še naprej jo povečuj, da mi boš v veselje."
32 In ko je sin prejel dediščino svojega očeta, je vse svoje dolžnike, ki niso bili mogli plačati dolgov pri njem, osvobodil njihovih dolgov; kajti ni pozabil, da je bil tudi njemu dolg odpuščen, ko ga ni mogel plačati.
33 In Bog ga je blagoslovil z dolgim življenjem, kopico otrok in obilico dobrin, ker je bil dobrotljiv do vseh svojih služabnikov in do vse svoje živine."
34 Nato se je Jezus obrnil k bolnim ljudem in rekel: "Govoril sem vam v prispodobah, da bi bolje razumeli božjo besedo.
35 Sedem let požeruštva in pijančevanja ter razvratnega življenja so grehi iz preteklosti.
36 Pokvarjeni oderuh je satan, dolgovi so bolezni.
37 Trdo delo je trpljenje, zapravljivi sin pa ste vi sami.
38 Dolgovi se plačajo z izgonom zlih duhov in bolezni iz vas, z ozdravitvijo vaših teles. Mošnja srebra, ki jo je dal oče, je osvobodilna moč angelov.
39 Oče je Bog, očetova posest sta zemlja in nebo, očetovi služabniki so angeli, očetovo polje je svet, ki se bo spremenil v nebeško kraljestvo, če bodo sinovi človekovi v njem delali skupaj z angeli nebeškega Očeta.
40 Kajti resnično, povem vam, bolje je, da sin uboga svojega očeta in nadzoruje njegove služabnike na njegovem polju, kakor da bi tvegal postati dolžnik zlobnega oderuha in se moral potiti na tlaki, da bi poravnal svoje dolgove.
41 Prav tako je bolje, da sinovi človekovi ubogajo zakone nebeškega Očeta in delajo skupaj z angeli v njegovem kraljestvu, kakor pa da bi postali dolžniki satana, gospodarja smrti, vseh grehov in vseh bolezni. Bolje je tako kot pa odplačati vse svoje grehe z bolečinami in v potu svojega obraza.
42 Resnično, povem vam, veliki in številni so vaši grehi. Dolga leta ste popuščali satanovemu zapeljevanju.
43 Bili ste požeruhi, pijanci, vdajali ste se vlačugarstvu in vaši minuli dolgovi so se namnožili. Sedaj pa jih morate poravnati in plačilo je trdo in težko.
44 Torej ne bodite nestrpni že po treh dneh kot potratni sin, ampak potrpežljivo počakajte, da pride sedmi dan, ki je posvečen, nato pa pojdite, s ponižnim in poslušnim srcem, pred obličje svojega nebeškega Očeta, da vam odpusti vaše grehe in vse vaše dolgove iz preteklosti.
45 Resnično, povem vam, vaš nebeški Oče vas neskončno ljubi, kajti tudi on vam dovoli, da svoje dolgove sedmih let poravnate v sedmih dneh.
46 Tistim, ki dolgujejo odplačilo grehov in bolezni iz sedmih let, toda plačajo pošteno in vztrajajo do sedmega dne, bo naš Nebeški Oče odpustil dolgove vseh sedmih let."
47 "Kaj pa, če smo grešili sedemkrat sedem let?" je vprašal bolni mož z neznosnimi bolečinami.
48 "Celo v tem primeru vam nebeški Oče odpusti vse dolgove - v sedemkrat sedmih dneh.
49 Blaženi so tisti, ki vztrajajo do konca, zakaj satanovi zli duhovi so zapisali vsa vaša slaba dela v knjigo vaših teles in vašega duha.
50 Resnično, povem vam, ni grešnega dejanja, ki bi ne bilo zapisano - in to celo od samega začetka sveta - in ki bi ga ne bile videle oči našega nebeškega Očeta.
51 Lahko ubežite zakonom kraljev, toda zakonom našega Boga ne uteče nihče od sinov človekovih.
52 Ko se boste pojavili pred božjim obličjem, bodo satanovi zli duhovi pričali proti vam zaradi vaših dejanj,
53 Bog pa bo videl vaše grehe zapisane v knjigi vašega telesa in duha. V svojem srcu bo globoko užaloščen.
54 Toda če se pokesate svojih grehov in v postu in molitvi poiščete božje angele, potem bodo angeli vsak dan vašega posta in molitve izbrisali eno leto vaših zlih dejanj iz knjige vašega telesa in vašega duha.
55 In ko bodo tudi z zadnje strani knjige izbrisani in očiščeni vaši grehi, se boste lahko prikazali pred božjim obličjem in Bog se bo razveselil v svojem srcu in vam oprostil vse vaše grehe.
56 Osvobodil vas bo satanovih krempljev, prav kakor njegovih bolezni. Sprejel vas bo v svoje prebivališče in ukazal vsem svojim služabnikom in vsem svojim angelom, da vam služijo. Podelil vam bo dolgo življenje in nikoli več ne boste občutili dotika bolezni.
57 Če boste odslej, namesto da bi grešili, preživljali svoje dni ob opravljanju dobrih del po božji volji, bodo angeli tisti, ki bodo vaša dejanja zapisali v knjigo vašega telesa in vašega duha.
58 Resnično, povem vam, nobeno vaše dobro delo ne bo ostalo nezapisano pred Bogom, celo od samega začetka sveta ne.
59 Pri svojih kraljih in vladarjih boste zastonj čakali na svoje plačilo; pri Bogu pa ne boste nikoli prikrajšani za nagrado za svoja dobra dela.
60 Ko boste stopili pred božje obličje, bodo angeli pričali o vaših dobrih delih.
61 Bog bo videl vaša dobra dela zapisana v vaših telesih in v vašem duhu in to bo razveselilo njegovo srce.
62 Blagoslovil bo vaša telesa in vašega duha in vsa vaša dela in kot dediščino vam bo dal svoje zemeljsko in nebeško kraljestvo, da bi lahko v njem uživali večno življenje.
63. Blažen tisti, ki lahko vstopi v božje kraljestvo, kajti ta ne bo nikoli več videl smrti."
64 Po teh njegovih besedah je zavladala globoka tišina. Tistim, ki niso bili imeli več poguma so njegove besede vlile novih moči in so se še naprej postili in molili.
65 Tisti bolnik, ki ga je bil prvi ogovoril, mu je rekel: "Vztrajal bom do sedmega dne."
66 Nato je neki drugi rekel podobno: "Tudi jaz hočem vztrajati do sedemkrat sedmega dne."
67 Jezus pa jima je odvrnil: "Blaženi tisti, ki vztrajajo do konca, kajti podedovali bodo Zemljo!"
(8) Ozdravitev neznosnih bolezni - ne hranite satana v sebi!
1 Med njimi je bilo mnogo bolnikov, ki so jih trpinčile neznosne bolečine in so se le stežka priplazili do Jezusovih nog, kajti njihove noge so jih komaj mogle nositi.
2 Rekli so mu: "Učitelj, neznansko nas mučijo bolečine. Povej nam, kaj naj storimo."
3 Jezus je videl njihove noge, katerih kosti so bile zvite in grčave, oni pa so tarnali: "Niti angel zraka niti angel vode, tudi ne angel sončnih žarkov nam ni mogel olajšati naših bolečin, čeprav smo se krstili, se postili in molili ter izpolnjevali vse njihove nasvete."
4 "Resnično, povem vam, vaše kosti se bodo pozdravile. Ne izgubite poguma. Toda da bi ozdraveli, se potrudite približati zdravilcu kosti, angelu zemlje.
5 Kajti kosti se morajo vrniti tja, od koder izvirajo."
6 In z roko jim je pokazal na obrežje, kjer sta tekoča voda in žareče sonce zmehčala ilovnato zemljo.
7 "Pogreznite svoje noge v to blato, da vas bo mogel angel zemlje objeti in iz vaših kosti potegniti vse nečistosti in vse bolezni.
8 Videli boste satana, ko bo z vsemi svojimi bolečinami pobegnil iz objema angela zemlje.
9 In grčavi izrastki na vaših kosteh bodo izginili, one pa bodo postale trdne in vse vaše bolečine bodo izginile."
10 In bolni so sledili njegovim besedam, kajti vedeli so, da bodo ozdraveli.
11 Bili pa so še drugi bolniki, ki so trpeli strašne bolečine, čeprav so vztrajali s postom.
12 Visoka vročina jim je vzela zadnje trohice moči.
13 Če so se hoteli dvigniti iz svojih ležišč, da bi prišli k Jezusu, se jim je začelo vrteti v glavi, kot če bi se vanje zaganjal močan veter; vsakič, ko so se skušali spraviti pokonci, so omahnili nazaj na tla.
14 Tako je Jezus šel k njim in jim rekel: "Trpite, kajti satan in njegove bolezni mučijo vaša telesa,
15 toda ne bojte se, njihova moč nad vami bo kmalu minila.
16 Kajti resnično, satan je kot zavidljivec in togotnež, ki vstopi v hišo svojega soseda, medtem ko ga ni doma, da bi mu iz njegove lastne hiše odvzel njegove dobrine.
17 Toda nekdo odsotnemu pove, da njegov sovražnik pleni v njegovi hiši, zato steče hitro nazaj domov.
18 Ko pa zlobni sosed, ki je bil medtem že nagrabil in dal na stran, vse, kar je poželel, od daleč vidi, da se gospodar z naglimi koraki vrača in da ne bo mogel nagrabljenega odvleči, ga to tako raztogoti, da začne besno lomiti in kvariti vse, kar je v hiši. Od trenutka, ko vidi, da te stvari ne bodo mogle biti njegove, ga vodi le še želja, da jih tudi nihče drug ne bi mogel imeti.
19 Medtem pa gospodar hiše brez odlašanja vstopi, še preden je zlobni sosed lahko izpeljal svoj načrt, ga zgrabi in vrže iz svojega doma.
20 Resnično, povem vam, tako pride satan v vaša telesa, ki so prebivališče Boga.
21 Prisvoji si vse, kar bi vam želel ukrasti: vaš dih, vašo kri, vaše meso, vaše drobovje, vaše oči in vaša ušesa.
22 Vendar vi ste s svojim postom in molitvijo priklicali gospodarja svojih teles in njegove angele.
23 Ko tedaj satan vidi, da se vrača pravi gospodar vaših teles, ve, da je to konec njegove moči.
24 Zaradi tega še enkrat v gnevu zbere svoje moči, da bi vaša telesa uničil, še preden se gospodar res vrne.
25 Zato vas satan tako neznansko trpinči - ker čuti, da prihaja njegov konec.
26 Vendar naj to ne plaši vaših src, kajti kmalu se bodo prikazali božji angeli, da se znova naselijo v svojih prebivališčih in jih spet posvete kot božja svetišča.
27 Zgrabili bodo satana in ga vrgli iz vaših teles z vsemi njegovimi boleznimi in vsemi njegovimi nečistočami vred.
28 Blaženi boste, kajti prejeli boste plačilo za svojo vztrajnost in nikoli več ne boste videli bolezni."
29 Enega od bolnih je satan mučil mnogo bolj kot vse druge.
30 Njegovo telo je bilo izsušeno kot okostnjak in njegova koža je bila rumena kot odpadlo jesensko listje.
31 Bil je tako šibak, da se tudi po rokah ni mogel priplaziti do Jezusa, moral mu je od daleč zaklicati: "Učitelj, usmili se me; odkar je na nebu mesec, ni še nihče tako trpel kot trpim zdaj jaz.
32 Vem, da si ti v resnici poslan od Boga in tudi vem, da je v tvoji moči, da v trenutku izženeš satana iz mojega telesa, če to le hočeš.
33 Ali ni res, da morajo božji angeli ubogati božjega poslanca? Pridi, učitelj, in izženi satana sedaj iz mene, kajti hudo besni v meni in bridke so moje muke."
34 In Jezus mu je odgovoril: "Satan te tako grozovito muči, ker se že več dni postiš in ker mu ne plačaš njegovega davka.
35 Ne hraniš ga več z vsemi tistimi gnusobami, s katerimi si do sedaj onesnaževal svoj tempelj duha. Hudo mučiš satana z lakoto in v svojem gnevu te on prav tako muči.
36 Ničesar se ne boj, kajti povem ti, prej bo uničen satan kakor tvoje telo, kajti medtem, ko se postiš in moliš, božji angeli varujejo tvoje telo; od tega trenutka dalje je satanova volja nemočna in te ne more uničiti. Satanov bes nima moči nad božjimi angeli."
37 Nato so vsi prišli k Jezusu in ga z glasnimi klici rotili: "Učitelj, usmili se ga, kajti resnično trpi bolj kot mi vsi; če ne izženeš kmalu Satana iz njega, se bojimo, da ne bo učakal jutrišnjega dne."
38 Jezus jim je odgovoril: "Silna je vaša vera. Naj bo po vaši veri in kmalu boste videli iz oči v oči grozljivo podobo satana in moč Sina človekovega.
39 Kajti iz tebe bom iztrgal mogočnega satana z močjo nedolžnega božjega jagnjeta, najšibkejšega vseh božjih stvaritev. Kajti moč božjega svetega Duha napravi iz najšibkejšega najmogočnejšega od najmočnejšega."
40 In Jezus se je odpravil, da pomolze ovco, ki se je pasla na travniku. Zlil je mleko na pesek, razgret od sonca, in rekel:
41 "Glej, moč angela vode je bila vstopila v to mleko. Sedaj pa bo vstopil vanj tudi angel sončnih žarkov."
42 Tedaj se je začelo mleko segrevati zaradi toplote sonca. "In sedaj se bosta angel vode in angel sončnih žarkov združila z angelom zraka."
43 In glej, sopara vročega mleka se je začela počasi dvigati v zrak.
44 "Pridi zdaj in vdihni skozi svoja usta moč angela vode, sončnih žarkov in zraka, da bodo lahko izgnali satana!"
45 In bolni mož, ki ga je tako mučil satan, je začel globoko vdihavati belkasto paro.
46 "Satan bo takoj zapustil tvoje telo! Že tri dni strada - v tebi ne najde nikakšne hrane več. Izstopil bo iz tebe, da poteši svojo lakoto s tem vročim in parečim mlekom, kajti takšna hrana mu je nadvse prijetna.
47 Zaduhal bo vonj kadečega se mleka in se mu ne bo mogel upreti, kajti lakota ga trpinči že tri dni.
48 Toda Sin človekov bo uničil njegovo telo, da ne bo mogel mučiti nikogar drugega več."
49 Bolnikovo telo je stresala mrzlica, šlo mu je na bruhanje, pa vendar ni mogel bruhati.
50 Brezupno je hlastal za zrakom, ker je bila njegova dihalna pot zaprta in pošel mu je dih.
51 Nezavesten je padel Jezusu v naročje.
52 "Sedaj mora satan zapustiti njegovo telo. Poglejte ga!" In Jezus je s prstom pokazal na odprta bolnikova usta.
53 Tedaj so vsi presenečeni in v grozi zagledali satana v obliki gnusnega črva prihajati iz bolnikovih ust naravnost nad kadeče se mleko.
54 Jezus pa je vzel v roke dva ostra kamna, z njima zdrobil satanu glavo in potegnil iz bolnikovih ust vso preostalo pošast, ki je bila skoraj tako dolga kot človek.
55 V trenutku, ko je nagnusni črv zapustil bolnikovo grlo, se je spet povrnil njegov dih in vse njegove bolečine so bile mimo.
56 Drugi pa so z grozo opazovali nagnusno satanovo telo.
57 "Poglej, kakšen ogaben nestvor si dolga leta nosil v svojem telesu in ga hranil!
58 Izgnal sem ga in ubil, da te ne bo mogel nikoli več trpinčiti.
59 Zahvali se Bogu, ker je dovolil svojim angelom, da so te osvobodili, v bodoče pa ne greši več, da se satan spet ne polasti tvojega telesa. Tvoje telo naj bo odslej tempelj, posvečen tvojemu Bogu."
60 In vsi so bili zaprepaščeni nad njegovimi besedami in njegovo močjo. Rekli so: "Resnično, učitelj, ti si božji poslanec in poznaš vse skrivnosti."
61 "Vi pa," je odgovoril Jezus, "bodite pravi božji sinovi, da boste tudi vi lahko deležni njegove moči in vam bo dano spoznanje vseh skrivnosti.
62 Kajti modrost in moč lahko prideta samo od božje ljubezni.
63 Zatorej ljubite svojega nebeškega Očeta in svojo Mater Zemljo z vsem srcem in z vsem svojim duhom. Služite jima, da bi tudi njuni angeli lahko služili vam.
64 Vsa vaša dela naj bodo posvečena Bogu. In ne hranite več satana, zakaj njegovo plačilo za greh je smrt. Kajti pri Bogu je nagrada za dobro: njegova ljubezen, ki je spoznanje in moč večnega življenja."
65 Tedaj so vsi pokleknili, da bi se zahvalili Bogu za dar njegove ljubezni.
66 In Jezus je odšel od njih z besedami: " Vrnil se bom k vsem vam, ki boste vztrajali v molitvi in postu do sedmega dne. Mir z vami!"
67 Bolnik, ki ga je bil Jezus osvobodil satana, je vstal, kajti življenjska moč se mu je vrnila. Globoko je vdihnil in njegove oči so se zbistrile, kajti vse bolečine so ga bile zapustile. Na mestu, kjer je bil stal Jezus, se je vrgel na kolena in v solzah poljubil stopinje njegovih nog.
9) Ne ubijaj, kajti ubijaš svojega brata!
1 Na obali reke je bilo več bolnikov, ki so se postili in molili z božjimi angeli sedem dni in sedem noči.
2 In bogato so bili poplačani, ker so sledili Jezusovim besedam. Ko je minil sedmi dan, so jih zapustile vse bolečine.
3 In ko je sonce vzšlo na obzorju, so videli prihajati Jezusa od gore sem; njegova glava je bila obsijana z avreolo vzhajajočega sonca. "Mir z vami!"
4 Ostali so v globoki tišini, le pred njim so se vrgli na tla in se dotaknili roba njegovega oblačila v znak hvaležnosti za svojo ozdravitev.
5 "Nisem jaz tisti, ki se mu morate zahvaliti, ampak vaša Mati Zemlja, ki vam je poslala svoje angele zdravilce. Pojdite in ne grešite več, da ne boste spet postali plen bolezni. In vedite se tako, da bodo angeli zdravilci ostali vaši varuhi."
6 Oni pa so mu odgovorili: "Kam naj gremo, učitelj, ko pa imaš ti besede večnega življenja? Povej nam, katerih grehov se moramo izogibati, da ne bomo nikoli več okusili bolezni?"
7 Jezus je odvrnil: "Tako bodi po vaši veri!" In sedel je mednje, rekoč:
8 "Rečeno je bilo vašim starim: 'Spoštuj nebeškega Očeta in Mater Zemljo in izpolnjuj njune zakone, da bodo podaljšani tvoji dnevi na zemlji.'
9 Tej je sledila naslednja zapoved: 'Ne ubijaj - kajti vsem je življenje dano od Boga in kar je dal Bog, naj človek ne odvzema.'
10 Kajti resnično, povem vam, vse, kar živi na zemlji, izvira od ene matere.
11 Zato tisti, ki ubija, ubija svojega brata.
12 Mati Zemlja se bo odvrnila od njega in mu odtegnila poživljajoče prsi.
13 Njeni angeli se ga bodo izogibali in satan se bo naselil v njem.
14 Meso ubitih živali bo v njegovem telesu postalo njegov lastni grob.
15 Kajti resnično, povem vam, tisti, ki ubija, ubija samega sebe, in tisti, ki je meso ubitih živali, je od telesa smrti.
16 Kajti vsaka kaplja njihove krvi se v njegovi krvi spremeni v strup;
17 njihov dih se v njegovem dihu spremeni v smrad,
18 njihovo meso se v njegovem mesu spremeni v tvore,
19 njihove kosti se v njegovih kosteh spremene v kredo,
20 njihovo drobovje se v njegovem drobovju spremeni v gnilobo,
21 njihove oči se v njegovih očeh spremene v lupino,
22 njihova ušesa se v njegovih ušesih spremene v voščen izcedek
23 in njihova smrt bo postala njegova smrt.
24 Kajti samo v službi našega nebeškega Očeta so dolgovi sedmih let odpuščeni v sedmih dneh.
25 Satan pa vam ne odpusti ničesar, njemu morate plačati vse do zadnjega: oko za oko, zob za zob, roko za roko, nogo za nogo, opeklino za opeklino, rano za rano, življenje za življenje, smrt za smrt - kajti posledica greha je smrt.
26 Ne ubijajte in nikdar ne jejte mesa svojih nedolžnih žrtev, če nočete postati satanovi sužnji,
27 kajti to je pot trpljenja, ki vodi v smrt.
28 Izpolnjujte pa toliko bolj božjo voljo, da vam bodo božji angeli služili na poti življenja.
29 Zatorej ubogajte božjo besedo:
'Glejte, dal sem vam rastline, ki nosijo seme in so po vsej zemlji, in vsa drevesa, na katerih so sadovi, ki prinašajo seme - to bodi vaša hrana. In za vsako žival na zemlji in za vsako ptico na nebu in za vse, kar se plazi po tleh, v čemer je dih žiljenja - dal sem jim vse zeli za hrano.' (Genesis, prva Mojzesova knjiga, prvo poglavje, verz 29 in 30).
30 Ne smete pa uživati mesa in krvi, ki daje mesu življenje.
31 In zagotovo bom zahteval, da poravnate račun za kri, ki je plula v vseh zaklanih živalih in v kateri je prebivala duša. Zahteval bom, da plačate račun za vsako zaklano žival in za duše vseh pobitih ljudi.
32 Kajti jaz, tvoj gospod in Bog, sem strog in gorečen Bog, ki ne odpuščam zmote očetov v otrocih tistih, ki me sovražijo, do tretjega in četrtega rodu,
33 usmiljen pa sem do tisočev rodov, ki me ljubijo in se drže mojih zapovedi:
34 Ljubi gospoda, svojega Boga, z vsem srcem in vso svojo dušo in vso močjo; to je moja prva in največja zapoved.
35 Druga ji je podobna: 'Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.' Nobene zapovedi ni večje od teh dveh."
36 Ko so slišali te besede, so ostali čisto tiho, le eden je zaklical: "Kaj naj storim, učitelj, če v gozdu vidim divjo zver, kako trga mojega brata? Naj pustim brata umreti ali naj ubijem divjo zver? In če jo ubijem, ali bom s tem prekršil zakon? "
37 Jezus je odgovoril: "V začetku časov je bilo rečeno vašim starim: Vse živali, ki se gibljejo po zemlji, vse ribe v morjih in vse ptice v zraku - vse ti je dano v tvoje roke.
38 Resnično, povem vam, od vseh živih bitij na zemlji je edinole človeka ustvaril po svoji podobi.
39 Zatorej so živali podrejene človeku, ne človek živalim.
40 Torej ne boste prekršili zakona, če boste ubili divjo zver, da bi rešili bratu življenje.
41 Kajti resnično, povem vam, človek je več kot žival.
42 Kdor pa ubije žival brez razloga, ne da bi ga le-ta napadla, to stori iz sle po ubijanju ali zaradi njenega mesa ali zaradi njenega krzna ali zaradi njenih oklov,
43 ta je zagrešil hudobno dejanje, kajti s tem je on sam postal divja zver. Zatorej bo tudi njegov konec kot konec divje zveri."
44 Nato je rekel nekdo drug: "Mojzes, največji v Izraelu, je dopustil našim praočetom, da jedo meso čistih živali, prepovedal jim je le uživanje mesa nečistih živali. Čemu nam torej ti prepoveduješ jesti meso vseh živali? Kateri zakon torej prihaja od Boga - tisti od Mojzesa ali tvoj zakon?"
45 Učitelj je odgovoril: "Bog je dal vašim praočetom po Mojzesu deset zapovedi. 'Te zapovedi so preveč trde', so rekli vaši praočetje in se jih niso mogli držati.
46 Ko je Mojzes to videl, se je sočutno usmilil svojega ljudstva in ni dopustil, da bi shiralo. Zato jim je dal desetkrat deset zapovedi, malo manj trdih, da bi se jih lahko držali.
47 Resnično, povem vam, če bi se bili vaši praočetje zmožni držati desetih božjih zapovedi, Mojzesu ne bi bilo nikoli treba dati teh desetkrat deset milejših zapovedi.
48 Kajti tisti, katerega noge so močne kakor gora Sion, ne potrebuje bergel. Toda tisti, čigar udje se tresejo, pride dlje z berglami kakor brez njih.
49 Mojzes je rekel gospodu: 'Moje srce je polno žalosti, kajti moje ljudstvo drvi v pogubo. Resnično, to so ljudje brez spoznanja, ne morejo razumeti besed tvojih zapovedi. So kot otroci, ki ne morejo razumeti besed svojega očeta.
50 Dopusti, gospod, da jim dam druge zapovedi, da ne bi pomrli. Če že ne morejo biti s Teboj, gospod, jim dovoli, da vsaj ne bodo proti tebi - da bodo lahko zdržali. Ko pa pride čas in bodo zreli za tvoje besede, jim razodeni svoje zakone.'
51 Zato je Mojzes razbil tisti dve kamniti plošči, na katerih je bilo zapisanih deset zapovedi, in jim namesto njih dal desetkrat deset zapovedi.
52 Iz teh desetkrat deset zapovedi so pismouki in farizeji naredili stokrat deset zapovedi.
53 Tako so vam naložili neznosna bremena na vaša pleča, ki pa jih sami ne nosijo.
54 Resnično, bliže ko so zapovedi Bogu, manj po številu jih potrebujemo in bolj ko so od Boga oddaljene, več po številu jih potrebujemo.
55 Zato so zapovedi farizejev in pismoukov tako brezštevilne, Sin človekov pa jih ima le sedem, angeli tri, Bog pa eno.
56 Zato vas tudi učim zapovedi, ki jih lahko razumete, da bi postali ljudje in da bi sledili sedmim zakonom Sina človekovega.
57 Potem pa vam bodo tudi angeli razodeli svoje zapovedi, da se bo mogel božji Duh spustiti k vam in vas voditi k svoji eni zapovedi."
58 In vsi so strmeli nad njegovo modrostjo in ga zaprosili: "Nadaljuj, učitelj, in poduči nas o vseh tistih zakonih, ki smo jih sposobni razumeti."
(10) Vse, kar ubija vašo hrano, ubija tudi vaše telo in vašo dušo.
1 Jezus je nadaljeval: "Bog je zapovedal vašim praočetom: 'Ne ubijaj', toda njihova srca so bila otrdela in ubijali so.
2 Nato je Mojzes želel, da vsaj ljudi ne bi ubijali in je dopustil ubijati živali.
3 Toda potem so srca vaših praočetov še bolj otrdela in ubijali so tako ljudi kot živali.
4 Toda jaz vam pravim: Ne ubijajte niti živali niti človeka - niti ne pokončujte živil, ki jih nosite v svoja usta.
5 Kajti če jeste živo hrano, vas bo poživila, če pa boste za svojo hrano ubijali, bo ta mrtva hrana ubila tudi vas.
6 Kajti življenje prihaja samo od življenja in od smrti prihaja vedno le smrt.
7 In vse, kar ubija vaša živila, ubija tudi vaša telesa. In vse, kar ubija vaša telesa, ubija tudi vaše duše.
8 In vaša telesa postajajo podobna vaši hrani, kakor tudi vaš duh postane to, kar so vaše misli.
9 Zatorej ne jejte ničesar, kar so razkrojili ogenj, zmrzal ali voda.
10 Kajti kuhana, zmrznjena ali gnila hrana bo zažgala, zamrznila ali segnila tudi vaše telo.
11 Ne bodite kakor neumni kmet, ki je na svojih poljih posejal kuhano, zmrznjeno ali gnilo seme.
12 Velik bo njegov obup, kajti ko bo prišla jesen, na njegovih poljih ne bo kaj požeti.
13 Bodite rajši kakor tisti kmet, ki na svojem polju poseje seme, polno življenja, ki mu bo obrodilo živo klasje, stoteri sad semena, ki ga je posejal.
14 Kajti resnično, povem vam, živite le z ognjem življenja in ne pripravljajte vaše hrane z ognjem smrti, ki ubija tako vašo jed kakor tudi vaše telo in vašo dušo."
15 In eden med njimi je vprašal: "Kje je ogenj življenja?"
16 "V vas - v vaši krvi in vaših telesih."
17 Nekdo drug pa je vprašal: "In kje je ogenj smrti?"
18 "To je ogenj, ki gori zunaj vaših teles, in je mnogo bolj vroč kot vaša kri.
19 S tem ognjem smrti kuhate svojo hrano - doma in na poljih.
20 Resnično, povem vam, to je isti ogenj, ki uničuje vašo hrano in vaša telesa, podobno kot ogenj zlobe, ki pustoši vaše misli in kvari vašega duha.
21 Kajti vaša telesa postajajo podobna hrani, ki jo uživate, vaš duh pa postaja podoben tistemu, kar mislite.
22 Torej ne jejte ničesar, kar ste ubili z ognjem, močnejšim od ognja življenja.
23 Zato pripravljajte in jejte vse sadeže dreves in vse bilje s polj.
24 Kajti vse to se hrani, raste in zori ob ognju življenja in vse to je dar angelov naše Matere Zemlje.
25 Nasprotno pa ne jejte ničesar, čemur je ogenj smrti dodal svoj priokus, kajti ta je od satana."
26 "Kako naj potem spečemo naš vsakdanji kruh - brez ognja?" so vprašali nekateri v velikem začudenju.
27 "Pustite božjim angelom, da vam pripravijo vaš kruh. Najprej navlažite pšenico, da bo mogel angel vode priti vanjo.
28 Potem jo postavite na zrak, da bi jo lahko objel angel zraka.
29 Pustite jo od jutra do večera na soncu, da se bo lahko angel sončnih žarkov spustil nanjo.
30 In blagoslov teh treh angelov bo kmalu obudil kal življenja v vašem žitu.
31 Potem zdrobite vaše zrnje in naredite iz njih majhne oblate (hostije, op. prev.), kakor so jih delali vaši praočetje, ko so odšli iz Egipta, svoje hiše suženjstva.
32 Ko naslednji dan spet vzide sonce, jih postavite nazaj, da bi jih angel sončnih žarkov mogel objeti z ene strani, in jih pustite do takrat, ko bo sonce najvišje, tedaj pa jih obrnite, da bi jih mogel objeti še z druge strani, dokler sonce ne zaide.
33 Kajti angel zraka, vode in sončnih žarkov so hranili pšenico in ji dali dozoreti na polju, zato morajo prav tako sodelovati pri pripravi vašega kruha.
34 Isto sonce, ki je z ognjem življenja dalo pšenici rasti in zoreti, mora tudi z istim ognjem speči vaš kruh.
35 Kajti ogenj sonca daje življenje žitu, kruhu in vašemu telesu.
36 Ogenj smrti pa ubija žito, kruh in vaše telo.
37 Angeli življenja živega Boga ne služijo drugemu kot živim ljudem. Kajti Bog je Bog življenja in ne Bog smrti."
(11) Vse svoje življenje jejte z mize Matere Zemlje.
1 "Tako jejte vedno z božje mize: sadeže dreves, zrnje in bilje s polj.
2 Vse drugo je od satana in vodi po poti grehov in bolezni v smrt.
3 Hrana pa, ki jo jeste z obilne božje mize, daje moč in mladost vašemu telesu, bolezen pa drži daleč stran od vas.
4 Kajti božja miza je nekoč prehranila Metuzalema v globoko starost in resnično, obljubljam vam, če boste živeli tako kot je živel on, vam bo živi Bog dal prav tako dolgo življenje na tej zemlji.
5 Kajti resnično, povem vam, Bog živih je bogatejši kot vsi bogatini te zemlje, njegova miza je bolj bogato obložena kot vse najobilnejše mize vseh bogatinov na zemlji.
6 Torej vse svoje življenje jejte za mizo vaše Matere Zemlje in nikoli vam ne bo ničesar manjkalo.
7 In ko ste za njeno mizo, jejte vse stvari takšne, kakršne ste našli na mizi vaše Matere Zemlje.
8 Ne kuhajte ničesar in ne mešajte živil drugo z drugim, da vaše drobovje ne bo postalo kot brbotajoče močvirje. Resnično, povem vam, gospodovim očem je to gnusno.
9 Ne bodite požrešni kot tisti hlapec, ki je za gospodarjevo mizo vedno zajemal tudi od obrokov drugih, vse skupaj zmešal in sam pogoltnil.
10 Ko je gospodar to opazil, ga je v besnem srdu napodil od mize,
11 ko pa so vsi drugi pojedli svoje kosilo, je pobral vse ostanke z mize, jih zmešal ter poklical k sebi pogoltnega hlapca:
12 "Vzemi in pojej to skupaj s svinjami, kajti tvoje mesto je pri njih in ne za mojo mizo."
13 Pazite torej na svetišče svojega telesa, ne mažite ga z gnusobami vseh vrst. Bodite zadovoljni z dvema ali tremi vrstami hrane, ki jih boste vedno našli na mizi svoje Matere Zemlje.
14 In ne poželite vsake stvari, ki jo vidite okrog sebe.
15 Kajti resnično, povem vam, če se v vašem telesu zmešajo mnogovrstna jedila, boste izgubili svoj telesni mir in v vas bodo začele divjati vojne brez konca.
16 Vaše telo bo razdejano, podobno kot so razdejani domovi in kraljestva, kakor hitro se njihovi prebivalci kakorkoli razdvoje drug od drugega.
17 Kajti vaš Bog je Bog miru in nikoli ne podpira razdvajanja.
18 Torej ne kličite Božjega srda nadse, da vas ne bo zapodil od svoje mize in boste prisiljeni sesti za Satanovo mizo, za katero vam bo ogenj grehov, bolezni in smrti skvaril vaša telesa.
19 In ko jeste, se nikoli ne najejte do sitega. Ognite se satanovim skušnjavam in prisluhnite glasu božjih angelov.
20 Zakaj satan in njegova moč vas v vsakem trenutku zapeljujeta, da bi jedli vedno več in več.
21 Živite torej po duhu in upirajte se telesnim poželenjem.
22 Vaše postenje pa bo božjim angelom vedno dobrodošlo.
23 Pazite prav tako na količino zaužitega obroka - od tiste količine, ki vam daje občutek sitosti, pojejte za tretjino manj.
24 Dnevna količina vaše hrane naj ne bo manjša od ene mine (= 571 gramov), toda pazite, da ne preseže dveh min (torej dober kilogram).
25 V tem primeru vam bodo božji angeli vedno služili in nikoli ne boste zašli v satanovo suženjstvo in njegove bolezni.
26 Ne motite dela angelov v svojem telesu s prepogosto jedjo. Kajti resnično, povem vam, kdor je več kot dvakrat na dan, izvršuje satanovo delo.
27 Tedaj božji angeli zapustijo njegovo telo in kmalu ga osvoji satan.
28 Jejte le, ko je sonce najvišje na nebu in potem spet, ko zaide. Tako ne boste nikoli videli bolezni, kajti tako ravnanje je Bogu dopadljivo. Če pa hočete, da se božji angeli v vašem telesu vesele in da se vas satan od daleč izogiba, potem sedite k božji mizi samo enkrat na dan. Tedaj bodo podaljšani vaši dnevi na zemlji, kajti tako ravnanje je Bogu zelo dopadljivo.
29 Jejte samo takrat, ko je božja miza pripravljena pred vami in jejte le tisto, kar boste tedaj našli na njej. Kajti resnično, povem vam, Bog dobro ve, kaj vaše telo potrebuje in kdaj to potrebuje.
30 Kajti resnično, povem vam, blaženi tisti, ki jedo samo z božje mize in se vzdržijo satanovih gnusob.
31 Ne jejte nečistih jedi, prinešenih iz daljnih dežel, temveč vedno le tisto, kar so rodila vaša drevesa. Kajti vaš Bog dobro ve tako za čas kakor za kraj živil, ki jih potrebujete. Vsem ljudstvom vseh kraljestev daje za hrano tisto, kar je zanje najbolje.
32 Ne jejte kot pogani, ki se v naglici bašejo z vsemi vrstami satanovih nagnusnosti.
33 In resnično, moč božjih angelov vstopi v vas z živo hrano, ki vam jo gospod ponudi s svoje kraljevske mize.
34 Medtem ko uživate svoje obroke, mislite na to, da je pred vami angel zraka in pod vami angel vode.
35 Vsakič, ko jeste, dihajte počasi in globoko, da bo angel zraka vašo jed lahko blagoslovil.
36 Pred vsem pa hrano dobro prežvečite z zobmi, da bo postala tako gladko tekoča, da jo bo angel vode v vašem telesu lahko spremenil v kri.
37 Jejte torej tako počasi, kot bi šlo za molitev, ki ste jo namenili Bogu.
38 Kajti resnično, povem vam, če se za gospodovo mizo tako vedete, vstopi božja moč v vas.
39 Tistim pa, v katere se med zauživanjem hrane ne spustita angela zraka in vode, satan pretvori telesa v pareče močvirje
40 in gospod jih ne trpi več za svojo mizo,
41 kajti njegova miza je oltar, in tisti, ki je za njegovo mizo, je v svetišču.
42 Kajti resnično, povem vam, telesa sinov človekovih se spremene v božji hram in njihova notranjost v oltar, če spoštujejo božje zapovedi.
43 Zato ne jemljite z gospodovega oltarja ničesar, kadar je vaš duh neubran, pred vsem pa ne imejte nobenih nejevoljnih misli o ničemer in nikomur.
44 Ne vstopajte v gospodov hram, dokler ne začutite v sebi takšnega klica angelov.
45 Kajti vse, kar pojeste v žalosti, v jezi ali brez veselja, se v vas pretvarja v strup; resnično satanov dih okuži vse zaužito.
46 Z radostjo darujte na oltar svojega telesa in to storite tako, da boste pustili vse slabe misli ob strani, medtem ko boste v svoja telesa prejemali božjo moč z njegove mize.
47 In nikoli ne sedite za gospodovo mizo, dokler vas ne pokliče angel teka.
48 Za njegovo kraljevsko mizo pa bodite vedno radostni z božjimi angeli, kajti to je dopadljivo gospodovem srcu. In vaše življenje na zemlji bo dolgo, kajti najljubši gospodovi služabniki bodo z vami vse dni - angeli radosti.
49 In ne pozabite, da je vsak sedmi dan svet in posvečen Bogu.
50 Šest dni hranite svoja telesa z darovi svoje Matere Zemlje, toda sedmi dan posvetite svoja telesa svojemu nebeškemu Očetu."
(12) Pravila za modrost, ljubezen in moč.
1 "In Bog vam bo vsako jutro poslal angela sončne svetlobe, da vas zbudi iz spanja.
2 Ubogajte torej namig nebeškega Očeta in ne poležavajte v postelji, kajti angela zraka in vode vas pričakujeta zunaj na prostem.
3 In delajte ves dan skupaj z angeli Matere Zemlje, da bi nje same in njih delo vsak dan in vedno bolje spoznali.
4 Ko pa sonce zaide, vam bo nebeški Oče poslal svojega najdragocenejšega angela; tedaj spite in počivajte, bodite vso noč z angelom spanca.
5 Nato pa vam bo vaš nebeški Oče poslal vam neznane angele, da bi vam delali družbo vso dolgo noč.
6 Ti neimenovani angeli nebeškega Očeta vas bodo poučili marsičesa iz božjega kraljestva, tako kot vas angeli vaše Matere Zemlje poučujejo o njenem zemeljskem kraljestvu.
7 Kajti resnično, povem vam, če boste spoštovali zapovedi
nebeškega Očeta, boste vsako noč gostje v njegovem kraljestvu.
8 Ko se boste zjutraj prebudili, boste v sebi čutili moč neznanih angelov.
9 Vaš nebeški Oče jih bo poslal vsako noč, da bi vam zgradili vašega duha, tako kakor vam vaša Mati Zemlja pošilja svoje angele, da bi vam zgradili telo. Kajti resnično, povem vam, če ste podnevi v objemu rok vaše Matere Zemlje in vas ponoči poljubi dih vašega nebeškega Očeta, potem boste človeški otroci postali božji otroci.
10 Upirajte se satanu dan in noč. Ne bedite ponoči in ne spite podnevi, da vas božji angeli ne zapuste.
11 In ne uživajte v nobeni satanovi pijači in kajenju, ki vas ponoči zbuja in podnevi uspava. Kajti resnično, povem vam, vse pijače in satanovi dimi so gnusoba v božjih očeh.
12 Ne vlačugajte se ne podnevi ne ponoči, kajti to je podobno drevesu, katerega sok odteka iz debla, zaradi česar bo prekmalu suho in ne bo obrodilo sadu. Tako ne bodite vlačugarji, da vam satan ne posuši vašega telesa in gospod ne napravi vašega semena neplodnega.
13 Izogibajte se vsega, kar je prevroče ali premrzlo. Kajti vaša Mati Zemlja želi, da niti vročina niti mraz ne poškodujeta vaših teles. Če se ravnate po zapovedih Matere Zemlje in vaše telo postane prevroče, vam bo poslala angela hladu, da vas ohladi; če pa je vaše telo prehladno, ga bo ogrel njen angel toplote.
14 Zgledujte se po angelih nebeškega Očeta in Matere Zemlje, ki dan in noč delajo v kraljestvu nebes in v kraljestvu Zemlje.
15 Torej sprejmite vase tudi najmočnejšega vseh božjih angelov, angela dejavnosti, in delajte z njim v božjem kraljestvu.
16 Sledite zgledu neprestano tekoče vode, vetra, ki piha, vzhajajočega in zahajajočega sonca, rastočih rastlin in dreves, živali, ki tečejo in skačejo, pojemanja in rasti meseca, zvezd, ki vzhajajo in zahajajo - vse se mora gibati in opravljati svojo delo.
17 Kajti vse, kar ima v sebi življenje, se mora gibati, in samo tisto, kar je mrtvo miruje.
18 Bog je Bog življenja in satan je gospodar mrtvih.
19 Služite torej živemu Bogu, da vas bo podprlo večno gibanje življenja in boste lahko ušli večnemu mirovanju smrti.
20 Delujte torej brez predaha na božjem kraljestvu, da ne boste pregnani v kraljestvo satana.
21 Kajti večno veselje biva v božjem kraljestvu, otopela žalost pa mrači satanovo kraljestvo smrti.
22 Zatorej bodite pravi sinovi svoje Matere Zemlje in svojega nebeškega Očeta, da ne padete v suženjstvo satana.
23 In vaš nebeški Oče in vaša Mati Zemlja vam bosta poslala svoje angele, da bi vas ljubili in vam služili.
24 In njeni angeli bodo zapisali božje zapovedi v vaše glave, vaša srca in v vaše roke, da bi jih poznali, čutili in izvrševali.
25 Vsak dan molite k svojemu nebeškemu Očetu in svoji Materi Zemlji, da bi vaša duša postala tako popolna kot je popoln sveti Duh vašega nebeškega Očeta, in da vaše telo postane tako popolno, kot je telo vaše Matere Zemlje.
26 Kajti če razumete, čutite in izvršujete zapovedi, potem vam bo dano vse, kar v svojih molitvah prosite svojega nebeškega Očeta in svojo Mater Zemljo. Kajti modrost, ljubezen in moč Boga so nad vsem.
27 Takole molite k svojemu nebeškemu Očetu:
"Oče naš, ki si v nebesih, posvečeno bodi tvoje ime.
Pridi k nam tvoje kraljestvo.
Zgodi se tvoja volja, kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge, kakor mi odpuščamo svojim dolžnikom.
Vodi nas v skušnjavi in reši nas hudega.
Kajti tvoje je kraljestvo, moč in veličastje vekomaj. Amen!"
28 In tako molite k svoji Materi Zemlji:
"Mati naša, ki si na zemlji, posvečeno bodi tvoje ime.
Pridi k nam tvoje kraljestvo
in zgodi se tvoja volja, tako v nas kakor v tebi.
Ko pošiljaš vsak dan svoje angele v službo, pošlji jih tudi k nam.
Odpusti nam naše grehe, kakor se mi pokorimo za grehe do tebe.
Vodi nas v bolezni in reši nas hudega.
Kajti tvoja je zemlja, telo in zdravje. Amen!"
29 In vsi skupaj so molili k nebeškemu Očetu in Materi Zemlji.
30 Potem je Jezus spregovoril: "Tako kot so bila prerojena vaša telesa s pomočjo angelov Matere Zemlje, naj bo tudi vaš duh prerojen s pomočjo angelov vašega nebeškega Očeta.
31 Postanite torej resnični sinovi svojega Očeta in svoje Matere in resnični bratje človekovim sinovom.
32 Doslej ste bili v vojni s svojim Očetom, s svojo Materjo in s svojimi brati. In služili ste satanu.
33 Od danes pa živite v miru s svojim nebeškim Očetom, s svojo Materjo Zemljo in s svojimi brati, človekovimi sinovi.
34 Borite se proti satanu, da vam ne iztrga vašega miru.
35 Vašim telesom dajem mir vaše Matere Zemlje in vašemu duhu mir vašega nebeškega Očeta. Naj ta dvojni mir vlada med človekovimi sinovi!
36 Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in ki trpite razprtije in bedo. Kajti moj mir je neskončno poln radosti!
37 Zato vas tudi vedno tako pozdravljam: 'Mir z vami!' Tako pozdravljajte tudi drug drugega in v vaša telesa se bo lahko spustil mir vaše Matere Zemlje in mir vašega nebeškega Očeta.
38 Samo tako boste lahko našli mir med seboj, kajti božje kraljestvo bo v vas.
39 Zdaj pa se vrnite k svojim bratom, s katerimi ste bili do sedaj v vojni, in tudi njim dajte svoj mir. Blaženi bodo tisti, ki trpijo za mir, kajti našli bodo božji mir.
40 Pojdite in ne grešite več.
41 In vsakomur dajte svoj mir, kakor sem vam jaz dal svojega. Kajti moj mir je od Boga. Mir z vami!" je rekel Jezus in odšel od njih.
42 In njegov mir se je spustil nanje; v njihovih srcih pa se je naselil angel ljubezni, v njihovih glavah modrost zakonov, v njihovih rokah moč preporoda; in vrnili so se med človekove sinove, da prinesejo luč miru tistim, ki se še bojujejo v temi. In razšli so se z besedami: "Mir z vami!"
Esensko poslanico miru je odkril za javnost prof. dr. Edmond Bordeaux Szekely. V kraljevi knjižnici Habsburžanov na Dunaju je našel staroslovansko besedilo in ga prepisal. Kasneje pa je v vatikanski knjižnici ugotovil, da je to besedilo dobesedni prevod rokopisa v aramejskem jeziku, ki ga tam hranijo.
VIR: http://www.pozitivke.net/article.php?story=20030620212018432
Komentarji