Zavest JAZ SEM, ki SEM

Jaz sem, ki sem Adamus.  Izviram iz Saint-Germaina.  Dobrodošli v tem življenjskem kodeksu. Jaz obstajam. Jaz obstajam! To so največje besede, ki jih sploh lahko izrečete:  »Jaz obstajam!« Oh, tako preprosto je. Vsak človek bi se lahko zavedal tega globoko v sebi, v vsakem trenutku, pri vsakem dihu. Ampak zelo malo je ljudi s takšnim zavedanjem. Zelo malo jih je, ki čutijo ali razumejo, kaj pomeni »Jaz obstajam! Večina ljudi preprosto živi. Do neke stopnje se zavedajo, da imajo zavest, ampak redko se zavedajo, da njihova zavest živi, obstaja in izkuša. Obstajam, torej sem. Ali: Obstajam, torej lahko igram. Lahko sem, karkoli želim. Lahko sem Adamus. Lahko sem Saint-Germain. Imel sem mnogo identitet v mnogih, mnogih življenjih, ker je moja zavest, tako kot tudi vaša, zmožna dejanj. Zavest ni ena sama, niti ni omejena na en sam izraz. Dragi prijatelji, globoko vdihnite in začutite svojo igro zavesti. Vaša identiteta — ta reč, ki jo želite popraviti, prilagoditi in s

Jaz sem, da, jaz sem, Adamus Saint-Germain, Mojster. Spregovorimo najprej malce o Mojstrih. Pojem »Mojster« se uporablja že vrsto let in v preteklosti je bilo že mnogo; mnogo Mojstrov. Ampak Mojstri iz preteklosti se precej razlikujejo od Mojstrov Nove Energije. V preteklosti so morali prestati izjemno trpljenje, da so postali Mojstri. Morali so zanikati svoja telesa. Dobesedno so morali zanikati obstoj sebe kot človeka, da bi našli stik s svojo dušo, da bi ločili med zavestjo in svojo dušo, med iluzijo in resničnostjo, med bitko z egom in božanskostjo človeškega bivanja. Zelo veliko Mojstrov, ki jih poznate, je prestalo takšno izjemno trpljenje in postali so tako mučeniki, kot Mojstri. Vse to v Novi Energiji ni več potrebno. Mojstri Nove Energije razumejo, da je mojstrstvo biti človek. Razumejo, da je pomembno povezati vse energije. Mojstri Nove Energije razumejo princip Zadovoljstva in lahko opustijo stara prepričanja o trpljenju. Mnogi nekdanji Mojstri so bili ločeni od svo

V Tebi Božanskost  ves čas bedi in ljubeče čaka nate, da se zbudiš, da ji vsaj eno misel posvetiš. V skriti kamrici te čaka... Šepeta Ti... Sočutno objema te v trenutkih, ko solza žalosti umiva Tvoj obraz... Z radostjo objema te, ko lica krasi Ti nasmeh igrive radosti... Ko dovoliš se predati strasti Božanske Ljubezni, ko Duh te boža, te objema, tiho spodbuja Te: "Daj Ljubljeno bitje! Dotakni se me! Dotakni se mojega templja, ki mu praviš "moje telo"! Dotakni se me s svojimi nežnimi rokami, ki SEM dal Ti jih  za ljubeč objem in dotik tudi sebe  in ne le drugih... Zazri se Vame s svojimi očmi. Tu Te čakam... Čakam na iskreni samo-dotik Božanske Ljubezni!" Sarayna Delfina